top of page
Writer's pictureLucija Maleš

PREHRANA V ZIMSKEM ČASU

Zaradi krajših dni, manjše izpostavljenosti soncu, hladnejših temperatur ter vpliva na

spremembe v rutinah in aktivnostih, lahko pride do sprememb v našem počutju. V zimskih

mesecih se je pomembno osredotočiti na vzdrževanje dobro uravnotežene in hranljive

prehrane za podporo splošnega zdravja.


Sezonsko sadje in zelenjava: Sta dostopnejša in imata lahko več vitaminov, mineralov in

drugih koristnih snovi, kar ugodno vpliva na zdravje. Taka živila prepoznamo tudi po bolj

polnem okusu. Uživanje zadostnih količin sadja in zelenjave lahko zmanjša tveganje za razvoj

srčno žilnih bolezni, sladkorne bolezni in drugih nenalezljivih bolezni. Prav tako, pa izbira

sezonskega in lokalnega pridelka ohranja zdravo okolje in spodbuja trajnostni razvoj. Primeri

zimskih pridelkov so blitva, buča, čebula, cvetača, kitajsko zelje, radič, krompir, ohrovt, zelje,

zelena, jabolka, hruške, kivi, kaki, itd.


Korenovke: Zima je pravi čas za uživanje korenaste zelenjave, kot so korenje, repa, koleraba,

sladki krompir, redkev in pesa. So vir številnih vitaminov in mineralov ter drugih biološko

aktivnih snovi. Prednost pa je tudi ta, da gre za cenovno dostopno zelenjavo, katera ima v

sveži obliki daljši čas shranjevanja.


Vitamin D: Zaradi omejene izpostavljenost sončni svetlobi pozimi je potrebno vključiti

živila, ki so bogata z vitaminom D. Dobri viri so mastne ribe (losos, skuša), obogateni mlečni

izdelki ali rastlinski napitki ter jajčni rumenjak.


Vitamin C: Sodeluje pri tvorbi kolagena, ki potreben za normalno delovanje žil, kosti,

hrustanca, dlesni, kože in zob. Ima vlogo pri delovanju imunskega sistema ter izboljša

absorpcijo železa. Dober vit vitamina C je brokoli, paprika, kivi, kaki, citrusi (pomaranče,

grenivke) in jagodičevje.


Polnozrnata žita: Vsebujejo veliko pomembnih hranilnih snovi kot so prehranska vlaknina,

železo, cink, baker, magnezij, vitamin B in vitamin E. Izberite polnozrnata žita, kot so oves,

ječmen in pšenica ali rjavi riž, ajda in kvinoja. Z uživanjem le teh zagotovite enakomerno

sproščanje energije in ohranite stabilno raven sladkorja v krvi.


Beljakovine: Delujejo kot encimi, so nujno potrebne za rast in razvoj, sodelujejo pri

imunskem odzivu, izgradnji in delovanju mišic, so ključni gradnik celičnih struktur ter so

vključene v prenos številnih snovi po organizmu. Dobri viri živalskih beljakovin so pusto belo

meso, ribe in morski sadeži, jajca ter mleko in mlečni izdelki. Med najboljše rastlinske vire

beljakovin uvrščamo stročnice, žita in oreške, prisotne pa so tudi v mnogih drugih rastlinskih

živilih (tofu, sojini koščki, tempeh).


Železo: Sodeluje pri prenosu in hrambi kisika, ter je kofaktor pri metabolizmu nekaterih

hranil (sinteza DNK, metabolizem aminokislin, maščob, vitamina A). Glavni vir železa v

prehrani so žita in žitni izdelki, meso in mesni izdelki, ribe, stročnice, zelenjava in sadje.


Omega-3 maščobne kisline: Podpirajo zdravje srca, razvoj oči in možganov ter zmanjšujejo

vnetja. Najdemo jih v mastnih ribah (losos, slanik, sardine), chia semenih, lanenih semenih in

orehih.


Hidracija: Tudi v hladnejšem vremenu je hidracija ključnega pomena. Izberite tople pijače,

kot so zeliščni čaji, juhe in topla voda z limono, da ostanete topli in hidrirani.


V našem OXY Centru Lumina vam ponujamo možnost pregleda vašega stanja telesa z vrhunsko napravo bioresonančni BodyCheck, na podlagi poročila pa vam lahko svetujemo tudi pri sestavi inbdividualnega jedilnnika, optimizaciji življenjskega sloga in nasveti za postopno nadgradnjo svojega dobrega počutja s pomočjo health coacha.





23 views0 comments

ความคิดเห็น


bottom of page