Zaradi pretežno stresnega življenja, industrijsko predelane hrane in hitrega tempa življenja, prihaja v telesu do oksidativnega stresa. Posledica pa so prosti radikali, ki so še posebej na dolgi rok, za nas izredno obremenilne. Prav zaradi prostih radikalov prihaja do porasta kronično -vnetnih bolezni.
Proces oksidacije v človeškem telesu poškoduje celične membrane in druge strukture, vključno s celičnimi beljakovinami, lipidi in DNA. Ko se kisik presnavlja, ustvarja nestabilne molekule, imenovane "prosti radikali", ki kradejo elektrone drugim molekulam, kar povzroča poškodbe DNK in drugih celic.
Telo se lahko spopade z nekaterimi prostimi radikali in jih potrebuje za učinkovito delovanje. Vendar lahko škoda, ki jo povzroči preobremenitev s prostimi radikali, sčasoma postane nepopravljiva in povzroči nekatere bolezni (vključno z boleznijo srca in jeter) ter nekatere vrste raka (kot so rak ustne votline, požiralnika, želodca in črevesja).
Oksidacijo lahko pospešijo stres, kajenje, alkohol, onesnaženje in drugi dejavniki.
Antioksidanti in prosti radikali
Antioksidante najdemo v nekaterih živilih in lahko preprečijo del škode, ki jo povzročijo prosti radikali, tako da jih nevtralizirajo. Sem spadajo hranilni antioksidanti, vitamini A, C in E ter minerali baker, cink in selen.
Prehranske spojine, kot so fitokemikalije v rastlinah imajo večje antioksidativne učinke kot vitamini ali minerali. Primer fitokemikalij so likopeni v paradižnikih in antocianini v brusnicah.
Učinek prostih radikalov
Nekatera stanja, ki jih povzročajo prosti radikali, vključujejo:
oslabitev očesne leče, kar prispeva k izgubi vida,
vnetje sklepov (artritis),
poškodbe živčnih celic v možganih, ki prispeva k boleznim kot sta Parkinsonova ali Alzheimerjeva bolezen,
pospešitev procesa staranja,
povečano tveganje za koronarno srčno bolezen, saj prosti radikali spodbujajo holesterol lipoproteinov nizke gostote (LDL), da se oprime sten arterij,
nekatere vrste raka, ki jih sproži poškodbo DNA
slabša splošna odpornost;
Prehrana z visoko vsebnostjo antioksidantov lahko zmanjša tveganje za številne bolezni (vključno s srčnimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka). Antioksidanti lovijo proste radikale v telesnih celicah in preprečujejo ali zmanjšujejo škodo, ki jo povzroča oksidacija.
Zaščitni učinek antioksidantov se še naprej preučuje po vsem svetu.
Na primer, moški, ki zaužijejo veliko antioksidanta likopena (ki ga najdemo v rdečem sadju in zelenjavi, kot so paradižniki, marelice, rožnate grenivke in lubenice), imajo manjšo verjetnost, da bodo zboleli za rakom prostate kot drugi moški. Likopen je bil povezan tudi z zmanjšanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Lutein, ki ga najdemo v špinači in borovnicah, je povezan z manjšo pojavnostjo degeneracije očesne leče in s tem povezane izgube vida pri starejših. Raziskave tudi kažejo, da lahko prehranski lutein izboljša spomin in prepreči upad kognitivnih sposobnosti.
Študije kažejo, da hrana, bogata s flavonoidi, preprečuje nekatere bolezni, vključno s presnovnimi boleznimi in rakom. Jabolka, grozdje, citrusi, jagodičevje, čaj, čebula, oljčno olje in rdeče vino so najpogostejši viri flavonoidov.
Viri antioksidantov
Rastlinska hrana je bogat vir antioksidantov. Največ jih je v sadju in zelenjavi, pa tudi v drugih živilih, vključno z oreščki, polnozrnatimi izdelki in nekaterimi vrstami mesa, perutnine in rib.
Dobri viri specifičnih antioksidantov vključujejo:
Astaksantin - alge, plankton, krilovo olje, morski sadeži
Lukove žveplove spojine – por, čebula in česen,
antocianini – jajčevci, grozdje in jagodičevje,
betakaroten – buča, mango, marelice, korenje, špinača in peteršilj,
katehini – rdeče vino in čaj,
baker – morski sadeži, pusto meso in oreščki,
kriptoksantini – rdeča paprika, buča in mango,
flavonoidi – čaj, zeleni čaj, citrusi, rdeče vino, čebula in jabolka,
indoli – zelenjava iz družine križnic, kot so brokoli, zelje in cvetača,
izoflavonoidi – soja, tofu, leča, grah,
lignani – sezamovo seme, otrobi, cela zrna in zelenjava,
lutein – zelena, listnata zelenjava, kot sta špinača in koruza,
likopen – paradižnik, marelice, roza grenivka in lubenica,
mangan – morski sadeži, pusto meso, mleko in oreščki,
polifenoli – zelišča,
selen – morski sadeži, drobovina, pusto meso, gobe, leča, jajca in cela zrna,
vitamin A – sladki krompir, korenje, marelice, maslena buča in jajčni rumenjaki,
vitamin C – pomaranče, črni ribez, kivi, mango, brokoli, špinača, paprika in jagode
vitamin E – rastlinska olja (kot je olje pšeničnih kalčkov), avokado, oreščki, semena in cela zrna
cink – morski sadeži, pusto meso, semena, temna čokolada in oreščki
Vitaminski dodatki in antioksidanti
Vse več je dokazov, da so antioksidanti učinkovitejši, če so pridobljeni iz polnovrednih živil, kot pa izolirani iz živil in predstavljeni v obliki tablet.
Tudi antioksidativni minerali ali vitamini lahko delujejo kot prooksidanti ali škodljivci „oksidantov“, če se zaužijejo v ravneh, ki znatno presegajo priporočene količine za vnos s hrano, zato bodite zmerni ali pa prej testirajte kakšne potrebe ima vaše telo.
Ne samo vnos, tudi zmerno gibanje, pravilno dihanje, meditacija in holistično (celostno) obravnavanje svojega telesa ter življenja, je pomembno za zdravo delovanje našega telesa.
Organska, nepredelana hrana je bogat vir antioksidantov, vendar ob stresnem življenju - sploh če je telo že načeto, vseeno potrebujemo kakovostno pomoč. Prav tako priporočamo antioksidante za hitrejšo pomoč pri delovanju terapije v kisikovi komori.
Istočasno pa je pomembno, da najdete način kako v življenju omiliti stres. Metamerična masaža, sproščujoča masaža z antistresnimi olji, obisk gozda, meditacija in primerno dihanje vam bodo pomagale omiliti stres.
Commenti